Skrite skrivnosti Tutankamona: Železo v starodavnem Egiptu (4.del)

Na področje Egipta, predvsem v delto Nila v severnem delu Egipta, so prihajali železni produkti z območja Sirije oz. Anatolije,

Hetiti so že obvladovali tehniko pridobivanja železa oz. izdelave železnih izdelkov. Egipčani tega še niso poznali. Zanimivo ob tem pa je, da je imel Tutankamon pri sebi nekaj amuletov, narejenih iz železa. Kako je to mogoče, buri duhove arheologom in raznim strokovnjakom vse do današnjih dni.

Ob telesu je imel Tutankamon tudi zelo lepo bodalo z zlatim ročajem, ki je bil obogaten z železno konico.

Tej kovini so Egipčani pripisovali zelo velik pomen.

Uporabljali so meteorsko železo, kjer je bila verjetno tudi asociacija na nebo in bogove.

Temu bi lahko preprosto rekli božanska vrednost predmetov, ki so jih ustvarjali.

Photo by 2H Media on UnsplashEgypt

Treba je vedeti, da v času odkritja Tutankamonove grobnice ni bilo hitrih komunikacijskih poti, kot je današnji svetovni splet.

A strokovna svetovna javnost je te novice lahko spremljala, ker je Carter s sodelavci zelo hitro začel objavljati vsebine arheoloških izkopavanj.

Kmalu je bila tovrstna strokovna literatura dostopna tudi širši javnosti.

Zanjo je bilo zanimivejše bolj dramatično poročanje o Tutankamonu in nasploh odkrivanju grobnice.

Seveda je bil ob tem pomemben velik poudarek na mističnih skrivnostnih razlagah raznih avtentičnih artefaktov.

Zelo brani so bili tudi članki o tako imenovanem »faraonovem prekletstvu.«
Zelo zaželena tematika za tisto obdobje in tudi danes.

»Kdo je bil pravzaprav Tutankamon? Kako je vladal? Na kakšen način je pravzaprav umrl? Od kje mu tolikšno bogastvo?«

 Vsa ta vprašanja burijo duhove še danes.

Photo by AXP Photography on UnsplashLuxor City, Luxor, Egypt

Prekletstva in uroki so znani že tisočletja … torej ni nič novega, da se je tudi v Dolini kraljev začelo na veliko govoriti o tem prav v času, ko je umrl glavni igralec, lord Carnarvon, ki je financiral Carterjeva arheološka izkopavanja.

Po njegovi smrti je sledilo še nekaj nenavadnih naključij: hkrati je poginil njegov pes v Angliji, medtem ko je v Kairu zmanjkalo elektrike.

Šlo je za vrsto naključij, hkrati pa je bil to izvrsten argument, da so prebivalci Egipta lahko začeli govoriti o višjih silah in »faraonovem prekletstvu«.

Na ta način naj bi se namreč mladi faraon iz onstranstva maščeval vsem tistim, ki so zmotili njegov večni mir in pokoj ter oskrunili njegov grob. Carnarvonova smrt pa, da je bila šele uvod v nekaj, kar je sledilo. Ljudje so bedeli nad vsemi posamezniki, ki so bili povezani z grobnico. In vsi po vrsti so začeli slej ko prej umirati … Tako še do danes ni znano ali je bila njihova smrt povezana s faraonovim prekletstvom ali so umrli naravne smrti ali zaradi kake druge bolezni.

Še najmanj se je pri tem vznemirjal Howard Carter, ki je po končanem raziskovanju Tutankamonove grobnice že razmišljal, katera bodo njegova nova odkritja.

Želel si je odkriti namreč še grobnico Aleksandra Velikega. Ob tem mu ni bilo mar ali bo umrl zaradi faraonovega prekletstva ali pa prekletstva Aleksandra Velikega.

Photo by 2H Media on UnsplashValley of the Kings, Luxor, Egypt

Tovrstne zgodbe o prekletstvih so TEMA MARSIKATERIH FILMSKIH IN KNJIŽNIH USPEŠNIC …


Naši predniki, arhitekti in graditelji grobnic so že v času, ko so načrtovali gradnjo teh posvečenih objektov, razmišljali o roparjih in skruniteljih. Zavedali so se, da morajo preprečiti dostop v grobnico nepoklicanim osebam.

Zagotovo je bila ta bojazen močno zasidrana v njihovo zavest.

Tudi pri gradnji piramid so jih zelo temeljito in natančno zaprli ter naredili jaške, posebne preklade, ki so se z vrha spustile na sam hodnik.

Te preklade so bile po navadi iz mnogo tršega kamna. Če je bila konstrukcija iz apnenca, je bila pregrada iz granita. Graditelji so razmišljali o možnostih nasilnega vdora v grobnice.

Po drugi strani pa so razpolagali roparji z zelo natančnimi informacijami, kakšne sisteme gradnje uporabljajo arhitekti, da bi zavarovali dostop v piramide.

Tovrstne sisteme so potem tudi uspešno obšli in tako so lahko prišli v notranjost grobnic. Pri Keopsovi piramidi se lepo vidi, kako so plenilci jašek, ki je zasut, dobesedno obšli.

Pri tem so skopali v mehek apnenec poseben rov in tako prišli do hodnika, ki ni bil zaščiten.

S tem so jasno dokazali, da so natanko vedeli, kje morajo kopati.

Photo by AXP Photography on UnsplashLuxor City, Luxor, Egypt

Zanimanj za Egipt je dobrodošel tudi z ekonomskega vidika za samo državo, po drugi strani je pa tudi razumljivo, da se stvari na neki način omejijo, da se ne povzroči prevelika škoda na spomenikih.

Čeprav je treba reči, da je bil stari Egipt z dediščino faraonov neverjetno zanimiv od nekdaj – že za Grke in Rimljane. Vendar se je s Tutankamonom zanimanje spet drastično povečalo, pri tem pa tudi turizem dobiva vse bolj pomembno vlogo v svetovnem merilu.

Egipt svetovne muzeje redno poziva k vrnitvi nekaterih vidnih razstavnih predmetov, kot je, denimo, kip Nefretete ali pa kamen iz Rosette. V pripravah na odprtje Velikega egipčanskega muzeja so se vsi ti pozivi še stopnjevali. Razni svetovni muzeji glede teh predmetov niso pokazali nekega posluha za vračanje, po drugi strani pa se vendarle v povezavi z dediščino vse pogosteje odločajo, da jo v državo izvora vrnejo.

Za V Egiptu se je treba zavedati, da so ropanja grobnic in svetišč potekala že od antike dalje.

Rimski cesarji so prvi na seznamu, ki so posegali v to bogato arhitekturno in kulturno svetovno dediščino. Že oni so bili dobesedno obsedeni z Egiptom, njihovo kulturo in umetnostjo.

V Dioklecijanovi palači v Splitu je, na primer, nekaj lepih egipčanskih kosov, ki jih je cesar pripeljal za okras svoje palače.

Podobno je delal cesar Hadrijan, ki je bil obseden z Egiptom, po njem je potoval in si ogledal vsa znana svetišča.

Predvsem v Evropo je bilo v preteklosti odnešenih veliko artefaktov neprecenljive vrednosti.

Danes je v evropskih muzejih ogromno egipčanskih umetnin in izkopanin.

V primerih, ko je bilo to bogastvo dobesedno ukradeno iz Egipta in odpeljano nelegalen način, o čemer obstajajo dokazi, je smiselno, da se vsi ti predmeti vrnejo v deželo, od koder so prišli.

 Po drugi strani je pa večina egiptovskega gradiva v evropskih muzejih tudi zelo dobro predstavljena in hranjena v ustreznih klimatskih razmerah.

 Zavedati se moramo, da je v času gradnje Asuanskega jeza v Egiptu delovalo veliko evropskih ustanov, strokovnjakov, da so pred poplavljanjem dežele Nubije pomagali reševati spomenike.

Prišli so strokovnjaki iz ZDA, iz različnih evropskih držav, tudi iz Jugoslavije. Egipčani so dovolili, da vsi, ki sodelujejo pri reševanju spomenikov, lahko del dediščine po dogovoru odnesejo iz Egipta in jo vključijo v zbirke svojih ustanov.

Nekaj takih primerov poznamo celo v Ameriki. Sicer je tega veliko po Evropi, tako da je bilo v tovrstnih primerih veliko gradiva iz Egipta odnešenega z dovoljenjem egiptovske vlade.

Tutankamonova zlata maska. Foto: EPA

Če iščes zakon harmonije, bos našel znanje.
(Egipčanski pregovor)

Prav gotovo vse skrivnosti faraonov in njihovih grobnic še niso raziskane.
Zagotovo pa je, da bodo se burile duhove naših in vseh naslednjih generacij …

Egipt je preprosto dežela mistike, tisočerih se neraziskanih zgodb in hkrati upanja arheologov ter raziskovalcev, da največja odkritja tiho spijo pod sipinami in čakajo na veličastni trenutek, ko bodo razgaljena v vsej svoji magičnosti in lepoti, tistim očem, ki jih bodo odkrila.

Pravijo, da sta najpomembnejši za zmago: potrpežljivost in čas

In za na konec se prepustite še Egipčanski glasbi, ki vas bo popeljala v Egipt

        Hiše

        Zemljišča

        Stanovanja

        Luksuzne vile

        Luksuzni apartmaji

        Poslovne nepremičnine

        Interierji

        Raziskovalec

        Glasbena skrinja

        Dogodki in doživetja

        Oddaja

        Iščemo …

        Investicijski projekti

Pes je od nekdaj veljal za človekovega najboljšega prijatelja in tako je ostalo vse do današnjih dni.

Mnoge raziskave potrjujejo, da imajo psi izjemne terepevtske učinke tako na otroke, vse družinske člane, na bolnike, kot tudi na ljudi na delovnih mestih. Pes, kot družba v pisarnah povečuje delovno učinkovitost in sprošča stres.

V domačem okolju v vsako družino vnaša veselje in boljše razpoloženje. Je resnično “sreča na vrvici:”

Še boljše je, če biva v okolju, kjer vrvice sploh ne potrebuje.

Zato smo kot nepremičninska družba zelo spoštljivi in ljubeznivi do psov, kot tudi do vseh drugih živih bitij in vseh vrst hišnih ljubljenčkov.

Pri nas ste tudi v družbi svojega psa vedno dobrodošli.