Čarobno privlačni Piran na lestvici najlepših evropskih mest

Piran na zemljevidu svetovnih turistično najprivlačnejših destinacij, že od nekdaj kraljuje.

Med drugimi, ga letos ni spregledal ovekovečiti med najlepšimi kraji sveta niti svetovno znani, ameriški CNN.

Julia Buckley je na spletni strani CNN Travel, v svojem zanimivem članku izpostavila Piran kot “male Benetke”.

Piran so ustvarili Benečani, ki so ga osvojili leta 1283″.

Njegovo ime izvira iz grške besede »Pyr«, kar pomeni ogenj. V davnih časih so ga na polotoku prižigali kot signal in hkrati opozorilo mornarjem.

Leta 1692 se je v Piranu rodil tudi Giuseppe Tartini, violinist, skladatelj ter glasbeni pedagog. Napisal je več kot 3000 glasbenih del, med njimi mnoga sodijo med najlepše glasbene stvaritve 18. stoletja. V Piranu je imel tudi svojo glasbeno šolo, kamor so zahajali ukaželjni študentje iz cele Evrope.

Njemu v čast je postavljen tudi glavni spomenik na Tartinijevem trgu.

Giuseppe Tartini

Mogočni zvonik, ob cerkvi Sv. Jurija, ki dominira na vzpetini svojim angelom Mihaelom, pripeti na svoj vrh,  je kot pastir.

Primorske strehe starih hiš, ki se že stoletja držijo skupaj, pa so kot črede ovac,

Ki čakajo na pisk  piščali svojega pastirja…

Piran je vsekakor mestece, ki ima svojo bogato zgodovino, saj prvi zapisi o njem segajo v leto 178 pred našim štetjem. V sodobnem času je cenjen tudi kot kulisa ob raznih poročnih slavjih, koncertih na Tartinijevem trgu in ne nazadnje tudi filmarji imajo zelo radi piranske nepremičnine kot prostor za snemanje svojih prizorov in promocijskih filmov.

Ob Piranu so si  laskavi naslov najlepših svetovnih destinacij, letos priborila še mesta in kraji: Korčula na Hrvaškem, Mostar v Bosni in Hercegovini, Anghiari v Italiji, Giethoorn na Nizozemskem, Guimaraes na Portugalskem, Roscoff v Franciji, Navplion v Grčiji, Kenmare na Irskem in Tarnow na Poljskem.

Pa se vrnimo k Piranu, majhnemu ribiškemu mestecu, ki z bogato arhitekturo stavb, tisočerih zgodb iz preteklosti, privablja mnoge občudovalce in turiste. Ker … Piran ima »tisto nekaj, kar Te privlači in vabi« s svojim razprostrtim Tartinijevim trgom, skrivnostno povezanimi ozkimi uličicami in znamenito Punto, kjer kraljujejo skulpture iz kamna. Znamenita pročelja največjih nepremičnin govorijo sama po sebi zgodbo o bogati zgodovini mesta iz časov Beneške republike, Avstrogrske in drugih časovnih obdobij.

Na slikoviti Punti kraljuje najbolj znana morska deklica, ki kljubuje času in vsem vremenskim vplivom.

Toda… ali bo vedno tako?

Napovedi klimatologov so izjemno črnoglede tudi za ta naš košček sveta pod soncem.

Kako bodo podnebne spremembe in naraščanje gladine morja v Severnem Jadranu, vplivale na cene nepremičnin v slovenskem priobalnem pasu, ki poplavlja?

V preteklih tednih je bilo v medijih opaziti nadvse dobrodošlo debato o tem, kolikšen bo dvig gladine morja v 21. stoletju. Kljub temu, da prispevki morda niso najnatančneje povzemali znanstvenih objav, je dobrodošlo to, da so jih sploh začeli povzemati. Ker so omenjene objave požele kar nekaj zanimanja, bom v tem prispevku poskusil s skrajno naivnim pristopom vendarle korektno predstaviti en vidik povišanja morske gladine ob slovenski obali: poskušal bom čez palec oceniti, kako je pogostnost in trajnost poplav odvisna od srednjega dviga morske gladine v Severnem Jadranu.

Kot navaja Matjaž Ličer, na strani NIB, Morska biološka postaja Piran, v članku: »Napovedovanje gladine morja (ang. sea surface height ali SSH) na več desetletnih časovnih skalah je zapleteno – potrebno je upoštevati različne globalne podnebne scenarije (in s tem scenarije antropogenih izpustov), ki na nivo morske gladine vplivajo prek različnih mehanizmov, kot so termična ekspanzija vodnega stolpca zaradi višanja temperature morja, prerazporeditve planetarne vodne mase zaradi taljenja Arktike in Antarktike, deformacija litosfere zaradi prerazporeditev vodne in ledne mase na planetu ter tektonski vplivi. Ocene za globalno povišanje morske gladine do leta 2100 so precej razpršene in segajo od 0.28–0.61 m v primeru nizkih emisij (scenarij RCP2.6) pa do 0.52–0.98 m v primeru visokih emisij (RCP8.5). Kot lahko preberemo denimo na spletni strani Evropske okoljske agencije, pa ne moremo izključiti niti bistveno višjih scenarijev globalne rasti gladine. Več resnih modelskih študij dopušča scenarije globalnega dviga gladine več kot 2 m.

Dvig gladine je sicer na globalni ravni precej prostorsko variabilen – v Baltiku naj bi se srednja gladina morja zaradi geoloških procesov celo precej znižala. Kakorkoli že, kar se tiče Severnega Jadrana, ocene v znanstveni literaturi predvidevajo, da lahko do leta 2100 pričakujemo dvig srednje gladine morja v razponu med 30 in 100 cm. Raztros napovedi je torej izjemno velik, vendar z veliko verjetnostjo kaže na dvig.

Pri tem pa ni povsem očitno, kaj posamezne vrednosti višanja srednje gladine morja pomenijo za slovensko obalo,  zato si v tem kontekstu oglejmo zlasti frekventnost poplav in dolžino časovnih obdobij, v katerih morska gladina vztraja nad določenim nivojem.

Slika 1 kaže letna povprečja gladine morja v Kopru v preteklih 70 letih. Takoj lahko opazimo naslednje: rast gladine med letoma 1961 in 1995 nima statistično značilnega trenda, v devetdesetih letih pa začne naraščati. Natančneje: v obdobju po letu 1995  statistično značilna rast srednje gladine znaša približno 5 mm / leto. Spremenljivost gladine na Sliki 1 je povezana z globalnim segrevanjem morske vode ter z globalno dinamiko gladine, na katero vpliva taljenje ledenikov na skali nekaj desetletij. Podobno spremenljivost kažejo meritve s postaje Punta Della Salute v Beneški laguni.

Slika 1. Gladina morja v Kopru v obdobju 1961-2017. Letna povprečja so prikazana s temno modrimi točkami (povezovalna modra črta je zgolj vodilo za oko), 10-letno drseče povprečje pa s svetlomodro črto.

Poskusimo si predstavljati, kaj povišanje srednje gladine morja za določeno število centimetrov pomeni za slovensko obalo. Naredimo preprost poskus: oglejmo si, kako bi spremenili pogostost in trajnost poplav v preteklih 70 letih, če bi gladinam morja, ki so bile v Kopru izmerjene v obdobju 1961-2017, preprosto prištevali 0, 10, 30, 50 in 100 cm.

Pri tem imejmo v mislih, da so naslednje višine gladine določene s konfiguracijo obale in torej ob nespremenjeni obali takorekoč fiksne:

– morje začne poplavljati najbolj izpostavljene dele obale, kadar je nivo morske gladine na mareografski postaji v Kopru približno 300 cm (to je nivo rumenega opozorila, ki ga izdaja ARSO)

– morje začne poplavljati Tartinijev trg in punto v Piranu, kadar je nivo morske gladine na mareografski postaji v Kopru 330 cm (to je nivo oranžnega opozorila, ki ga izdaja ARSO). Piranski mandrač je poln.

– morje povsem poplavi Tartinijev trg v Piranu, kadar je nivo morske gladine na mareografski postaji v Kopru 350 cm (to je nivo rdečega opozorila, ki ga izdaja ARSO). Tu morje poplavlja Sečoveljske in Strunjanske soline. Piranska punta in mandrač sta pod vodo.

Slika 2. Poplavljanje Pirana decembra 2008, ko je gladina morja presegla 350 cm na mareografski postaji v Kopru. Foto: Janez Polajnar, ARSO.

Projekcije gladine v Severnem Jadranu so si malone enotne, da bo povišanje gladine do leta 2100 verjetno znašalo vsaj 30 cm.

Upoštevati je potrebno tudi to, da v trenutnih razmerah poplave ob slovenski obali povzroča predvsem jugo, burja pa ne. Pogostnost burje v severnem Jadranu v zadnjih 70 letih močno upada, kar je dobra novica za italijansko obalo, kjer burja povzroča izdatno obalno erozijo, vdore morske vode v priobalne rezervoarje pitne vode ter obalne poplave. Jugo po drugi strani po pogostnosti ne upada, zato v tem oziru ne moremo pričakovati ublažitve siceršnjega dviga srednje gladine.«

Dejstvo je, da je Piran izjemno zaželeno in prikupno mestece tako za tiste turiste z nahrbtniki kot tudi za bolj petične goste, ki uživajo v čudovitih razgledih, raziskovanju malih trgovih in uličic Pirana ter tudi v razvajanju brbončic z okusno primorsko kapljico in kulinaričnimi morskimi dobrotami.

Nepremičnine so bile v Piranu vedno nekoliko dražje kot v drugih krajih slovenskega obmorskega pasu.

Verjetno zato, ker je samo mestece tako izjemno prikupno in mu duh časa ne pride do živega. Staroveški utrip z ulic je čutiti tudi v sodobnem času.

Kot bi skale na Punti govorile in bi zidovi hiš pripovedovali svoje zamolčane zgodbe starih ribičev, mornarjev in umetnikov.

Luksuznih nepremičnin, kot jih pozna Azurna obala, pa tudi hrvaški biseri Jadrana, kot so: Rovinj, Opatija in Dubrovnik,  v samem Piranu ni. Zelo omejena je namreč trenutna ponudba nepremičnin stanovanj- samo eno stanovanje se prodaja, medtem ko smo v naboru ponudbe hiš in luksuznih nepremičnin,  našteli pet oglasov za prodajo.

Torej ponudbe ni, količina nepremičnin v Piranu je omejena, pričakuje se, da se cene v tem malem zasanjanem mestecu še ne bodo ustavile. Iz tega vidika, bi bil nakup nepremičnine v tem kraju na Sončni strani Alp, zagotovo odlična naložbena priložnost.

Vendar če pogledamo na nepremičnine v Piranu iz drugega zornega kota: da so napovedi za Piran zelo črnoglede in da naj bi bil čez petdeset let tudi Tartinijev trg pod vodo, potem bi bilo smiselno razmišljati o nepremičnini v Piranu na hribčku in ne ob morju, na Punti ali v ozkih uličicah zgodovinskega mesta, ki mu pretijo poplave in predvsem poplavljenost.

Žalostno, če si poskušamo vizualizirati jutrišnji utrip Pirana pod vodo- kot apokalipso jutrišnjega dne….

Nenazadnje bi bilo dobro, če bi se vsak izmed nas zamislil nad staroselsko Indijansko modrostjo:

»Zemlje ne podedujemo od svojih prednikov, pač pa si jo izposodimo od svojih otrok

Torej če želimo vsak po svojih močeh prispevati k temu, da bodo tudi naši otroci, vnuki, pravnuki in vse naslednje generacije, lahko obiskovale in občudovale med drugim tudi naš cenjeni in izjemno priljubljeni ter slikoviti Piran, potem moramo začeti pri sebi in to danes.

Kajti prav vsak izmed nas lahko pripomore k temu, da upočasnimo trend podnebnih sprememb v segrevanju našega ljubega planeta. Ste ZA?

Naj današnji konec zgodbe ovekovečimo z mislijo in misijo Guya McPhersona:

»Če res mislite, da je okolje manj pomembno od gospodarstva, poskusite zadržati dih,

medtem, ko preštevate svoj denar.«

        Hiše

        Zemljišča

        Stanovanja

        Luksuzne vile

        Luksuzni apartmaji

        Poslovne nepremičnine

        Interierji

        Raziskovalec

        Glasbena skrinja

        Dogodki in doživetja

        Oddaja

        Iščemo …

        Investicijski projekti

Pes je od nekdaj veljal za človekovega najboljšega prijatelja in tako je ostalo vse do današnjih dni.

Mnoge raziskave potrjujejo, da imajo psi izjemne terepevtske učinke tako na otroke, vse družinske člane, na bolnike, kot tudi na ljudi na delovnih mestih. Pes, kot družba v pisarnah povečuje delovno učinkovitost in sprošča stres.

V domačem okolju v vsako družino vnaša veselje in boljše razpoloženje. Je resnično “sreča na vrvici:”

Še boljše je, če biva v okolju, kjer vrvice sploh ne potrebuje.

Zato smo kot nepremičninska družba zelo spoštljivi in ljubeznivi do psov, kot tudi do vseh drugih živih bitij in vseh vrst hišnih ljubljenčkov.

Pri nas ste tudi v družbi svojega psa vedno dobrodošli.